16.5.2024
SKUPŠČINA SINDIKATOV GORENJSKE
Spoštovane članice in člani,
Obveščam vas, da je sklicana skupščina Sindikatov Gorenjske (SG) za dne 17.6.2024. Na skupščini naj bi med drugim glasovali o potrebnih spremembah statuta SG, volili predsednika SG in tričlanski nadzorni odbor SG.
Vse, ki ste zainteresirani za vložitev kandidature za funkcijo predsednika SG ali člana nadzornega odbora SG vas pozivam, da pravilno izpolnjeno kandidaturo, ki je priložena na povezavi spodaj, pošljete izključno PO PRIPOROČENI POŠTI S POVRATNICO s pripisom na kuverti VOLITVE, na naslov sindikata:
SINDIKATI GORENJSKE
Cesta maršala Tita 86
4270 Jesenice
Kandidatura mora prispeti na predhodno napisan naslov najpozneje do petka 7.6.2024 do 14:00 ure.
Povezava na: Obrazec za prijavo kandidature
Predsednik SG
23.9.2021
ODZIV SINDIKATOV GORENJSKE NA UVELJAVLJANJE POGOJA PCT
V zadnjih mesecih smo priča stopnjevanju pritiska tako na delavce kot delodajalce, ki jih izvaja vlada RS s sprejemanjem odlokov za zajezitev širjenja bolezni in obvladovanja Covid-19. V luči najnovejšega Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja PCT za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2[1] smo se odločili, da članstvu SG podamo jasno stališče predsedstva sindikata glede pogoja PCT v zvezi z opravljanjem dela.
1. Relevantne določbe Odloka
Odlok v prvem odstavku 5. člena določa, da morajo pogoj PCT za čas opravljanja dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost. Ta pogoj ne velja v času opravljanja dela na domu. Nadalje odlok v prvem odstavku 6. člena določa, da se šteje, da navedene osebe izpolnjujejo pogoj PCT, če se presejalno testirajo s testom HAG za samotestiranje. Slednje se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, določijo čas in kraj samotestiranja, ki je izvedeno na delovnem mestu. Za namen dokazovanja samotestiranja odgovorna oseba posreduje osebi iz prvega odstavka prejšnjega člena evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis delavca. Člen 7. Odloka v tretjem odstavku določa, da delodajalec zoper osebo, ki opravlja delo v okoljih ali dejavnostih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka 5. člena tega odloka, ki ne izpolnjuje pogoja PCT, uporabi ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in predpisom, ki ureja delovna ali uslužbenska razmerja, ter kolektivnimi pogodbami dejavnosti.
Nadalje 10.a člen posebej ureja pogoje za opravljanje dela zaposlenih v organih državne uprave[2], ki morajo izpolnjevati pogoj prebolevnosti ali cepljenja. Testiranje ostaja kot opcija le za tiste, ki predložijo potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega izhaja, da cepljenje odsvetuje iz zdravstvenih razlogov (tretji odstavek). Četrti odstavek istega člena določa, da predstojnik organa državne uprave zaposlenim, ki ne izpolnjujejo pogoja prebolevnosti ali cepljenja, organizira delo na domu, če narava in vrsta dela ter delovni proces to omogočajo. Če dela na domu zaradi narave in vrste dela ter delovnega procesa ni mogoče organizirati, predstojnik organa državne uprave ukrepa v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
Iz izpostavljenih določb izhaja, da lahko zaposlene, ki pogoja PCT/PC ne izpolnjujejo, doletijo sankcije, bodisi disciplinske, bodisi sankcija odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
V sindikatu menimo, da sporni odlok grobo posega v osnovne človekove pravice, še zlasti v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave RS (nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic) ter v pravico do svobode dela iz 49. člena Ustave RS. Odpira pa se tudi vprašanje varstva občutljivih osebnih podatkov[3] ter diskriminacije[4] na podlagi osebne okoliščine cepljenja.
2. Pomen ustavnosti in zakonitosti
Vsi podzakonski predpisi, kar odlok vlade je, morajo biti v skladu s hierarhično višjimi Ustavo, ustavnimi zakoni, mednarodnim pravom (Uredbe EU), zakoni RS. Vprašanje skladnosti predpisov je še toliko bolj pomembno, ko gre za posege v človekove pravice in temeljne svoboščine ter omejevanje le-teh.
Ustava RS v 16. členu sicer določa, da je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti z ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine, in sicer zgolj v vojnem in izrednem[5] stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva in tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini.
Razveljavitev ali omejitev ustavnih pravic je pod pogoji in na podlagi 16. člena Ustave RS dopustno uveljaviti z zakonom, ki ga sprejme DZ, ki odloča tudi o uvedbi in odpravi nujnih ukrepov (92. člen Ustave RS). Izjemoma Predsednik republike na predlog Vlade na podlagi 108. člena in ob spoštovanju 16. člena z uredbo z zakonsko močjo uveljavi razveljavitev ali omejitev ustavnih pravic, kadar se DZ zaradi izrednih razmer ali vojne ne more sestati.
Že iz navedenega je razbrati, da je omejitev ustavnih pravic dopustna le pod izrecno določenimi pogoji in tako, da omejitev določi zakon. Ti pogoji pa po mnenju sindikata niso izpolnjeni, niti odlok vlade ni ustrezen akt, s katerim bi bilo omejevanje pravic mogoče. Opravljen pa ni niti preizkus sorazmernosti posega, torej preizkus, ali bi se lahko zasledovani cilj doseglo z milejšimi ukrepi.
Opozoriti je potrebno še na UREDBO (EU) 2021/953 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Ta v 36. členu določa: “Preprečiti je treba neposredno ali posredno diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo proti COVID-19 trenutno uporablja ali je dovoljeno, kot so otroci, ali ker še niso imele priložnosti ali so se odločile, da se ne bodo cepile. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno cepivo proti COVID-19, ne bi smelo biti predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali za uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz. Poleg tega te uredbe ni mogoče razlagati, kot da določa pravico ali obveznost do cepljenja.”
Menimo, da sporni odlok navedene uredbe EU ne upošteva, kar ponovno pomeni, da ni zakonit.
Odlok pa nima zakonske podlage niti v Zakonih, na katere se sklicuje, oziroma je njegova vsebina v nasprotju s hierarhično nadrejenimi zakoni, ki urejajo področje delovnih razmerij, varstva pred nalezljivimi boleznimi, varstva zdravja pri delu, varstva pacientovih pravic, varstva osebnih podatkov in varstva pred diskriminacijo.
- Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP):
ZNB med posebnimi in splošnimi ukrepi ne govori o množičnih testiranjih vseh oseb, temveč samo o usmerjenih pregledih potencialno kužnih, ki bi kazali znake okužbe, ko torej grozi neposredna nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni (32. člen ZNB). Menimo torej, da zakonske podlage za (neprostovoljno) testiranje zdravih ljudi, ki ne kažejo znakov okužbe, ni.
Odvzem brisa po našem mnenju predstavlja medicinski poseg[6] in kot tak poseg v človekovo telo, za katerega je potrebna izrecna zavestna in prostovoljna privolitev posameznika. Izjeme določa zakon (drugi odstavek 26. člena ZPacP). Vladni odlok torej ne more določiti izjem, ko privolitev posameznika v medicinski poseg ni potrebna, prav tako pa ni mogoče govoriti o soglasju k medicinskemu posegu, ko je delavec pod pretnjo izgube zaposlitve oziroma drugih sankcij v delovnem razmerju.
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
Delodajalec je dolžan na podlagi določbe 19. člena ZVZD-1 zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Menimo, da gre za tveganja, ki izvirajo iz dela in delovnega mesta, tako, da bi na tej podlagi po našem prepričanju obvezna testiranja lahko delodajalec odrejal le v primeru delavcev v zdravstvu, ki imajo neposreden stik s COVID bolniki. Vsa ostala tveganja okužb na delovnih mestih, ki izvirajo od strank/sodelavcev, pa ne morejo biti povezana z obveznostjo delodajalca po 19. členu ZVZD-1. Poleg tega je za izvajanje zdravstvenih ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu pristojen izvajalec medicine dela in nikakor ne delodajalec ali celo delavec sam.
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Delavec je dolžan izpolnjevati obveznosti po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor se s pogodbo o zaposlitvi ni zavezal k rednim testiranjem, menimo, da testiranje ni obveznost iz delovnega razmerja, zato v primeru odklonitve testiranja ali odklonitve posredovanja informacije/predložitve dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT/PC s strani delavca, le-ta ne bi smel utrpeti sankcij, na katere napotuje sporni Odlok. Takšno ravnanje po mnenju sindikata ne predstavlja kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zato delavec iz navedenega razloga ne more biti disciplinsko odgovoren, niti mu na tej podlagi ne sme biti izrečeno opozorilo pred odpovedjo, niti delodajalec na tej podlagi ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Menimo, da bi bilo vsako ravnanje delodajalca v tej smeri nezakonito in neustavno.
Nadalje še opozarjamo na 6. člen ZDR-1, ki nalaga delodajalcu zagotavljanje enake obravnave ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu z ZDR-1, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. Prepovedana je diskriminacija na podlagi navedenih okoliščin in povračilni ukrepi.
Glede na informacije, ki jih prejemamo s strani naših članov, in sicer, da delodajalci necepljene delavce z različnimi ukrepi silijo k cepljenju ter jih obravnavajo diskriminatorno v primerjavi s cepljenimi ali prebolevniki, tako, da delavci v posledici navedenega doživljajo osebne stiske, pa opozarjamo še na 7. člen ZDR-1. Ta v četrtem odstavku določa prepoved trpinčenja na delovnem mestu (mobing). Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Tako ravnanje na delovnem mestu pa lahko izpolnjuje tudi vse zakonske znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).
3. UVELJAVLJANJE PRAVIC
Kljub vsemu pa je potrebno poudariti, da je trenutni vladni odlok veljaven in ga je potrebno upoštevati vse dokler Ustavno sodišče RS ne bo odločilo o njegovi neustavnosti in nezakonitosti. Sindikat bo vsem članom, ki bodo na podlagi spornega odloka utrpeli neugodne posledice v delovnem razmerju, omogočil zastopanje po odvetniku v postopkih pred delodajalcem ter v postopkih pred upravnimi in sodnimi organi, tako, da člani ne bodo imeli stroškov s plačilom odvetniških storitev. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da se presojo ustavnosti spornega odloka lahko uveljavlja pred Ustavnim sodiščem RS šele takrat, ko so izčrpana druga pravna sredstva, če tega ne ugotovi že sodišče, ki o pravicah delavcev odloča na prvi ali drugi stopnji.
Glede na navedeno pozivamo vse člane, ki bodo na podlagi spornega odloka v delovnem razmerju morebiti utrpeli neugodne posledice, da se s konkretnim primerom nemudoma oglasijo pri predstavniku sindikata z vso potrebno dokumentacijo, da bomo lahko uspešno in pravočasno poskrbeli za varstvo vaših pravic. V kolikor pa na delovnem mestu v zvezi s tem doživljate mobing, predlagamo, da dosledno beležite vsa dejanja trpinčenja z datumom, vsebino dejanja, osebo, ki je nad vami izvajala mobing ter morebitne priče dogodka, saj je le tako mogoče učinkovito uveljavljati pravno varstvo iz tega naslova.
Ne glede na vse zgoraj napisano menimo, da je predvsem strpnost in povezanost ključna pri premagovanju virusa, ki kroji naša življenja že pol drugo leto, zato pozivamo vse člane našega sindikata, da se vzdržijo retorike, ki vodi v nadaljnjo delitev naše družbe na CEPLJENE in NECEPLJENE ter da spoštujejo temeljne človekove pravice drugih in pravico do svobodne izbire.
Sindikalni pozdrav
Predsedstvo SG
[1] Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS – CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21 in 152/21)
[2] Organi državne uprave so: ministrstva, organi v sestavi ministrstev (organi ustanovljeni za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb) in upravne enote
[3] Podatki o zdravstvenem stanju so po 19. točki prvega odstavka 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ur.l.RS št. 94/07 – UPB in 177/20) občutljivi osebni podatki, ki se lahko obdelujejo le pod izrecno določenimi pogoji in v naslednjih primerih:
– če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
– če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
– če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena;
– če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
– če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
– če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
– če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
– če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.
Seznanitev nepooblaščenih oseb z občutljivimi osebnimi podatki ni dovoljena.
[4] Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine je prepovedana (4. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo, Ur.l. RS št. 33/16 in 21/18).
[5] V 92. členu Ustava RS določa, da izredno stanje nastopi oz. se razglasi, ko velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. Po našem mnenju to ni situacija, povezana s COVID-19.
[6] Medicinski poseg je vsako ravnanje, ki ima preventivni, diagnostični, terapevtski ali rehabilitacijski namen in ki ga opravi zdravnik, drug zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec (10. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o pacientovih pravicah, Ur.l.RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20).